Vozlišče SKIS nudi in zagotavlja ustrezno strokovno podporno okolje in strokovno pomoč pri zaščiti industrijske lastnine in sicer od trenutka, ko ideja nastane, do vložitve patentne prijave oz. izdelave modela.
Gospodarska rast in posledično konkurenčnost vsakega podjetja temelji na znanju in ustvarjalnosti. Ustvarjalnost se kaže v koristnih predlogih vseh zaposlenih ter v inovacijah in izumih, ki so rezultat ustvarjalnega dela strokovnjakov, ki snujejo nove izdelke, razvijajo nove tehnologije – te lahko zaščitimo s pravicami industrijske lastnine. Zaščita industrijske lastnine je pomembna tako za rast in konkurenčnost velikih, kot tudi malih in srednjih podjetij. Industrijska lastnina je neločljivo povezana z razvojno-raziskovalnim delom in inovacijsko dejavnostjo, saj šele učinkovita zaščita pomeni neke vrsto garancijo, da bomo lahko užili tudi sadove inovativnega ustvarjanja. Pod pojem industrijske lastnine spadajo patenti, modeli, vzorci in blagovne storitvene znamke. Pravice se torej nanašajo na vse kategorije industrijske lastnine. Pri pravicah, katerih značilnost je "izključnost" (da jih torej nihče ne sme izkoriščati brez soglasja imetnika). Pravice industrijske lastnine v Sloveniji ureja Zakon o industrijski lastnini.
Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let. Izum oziroma tehnična rešitev je nova, če ni obsežena s stanjem tehnike, se pravi, da ni bila pred datumom vložitve patentne prijave dostopna javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način. Ker vsi patentni sistemi postavljajo novost kot osnovni pogoj za varovanje izuma s patentom, je najpomembnejše pravilo, da se prijava za podelitev patenta vloži pred vsakršnim drugim dejanjem, ki pomeni dostop javnosti do podatkov o izumu, torej pred razstavljanjem na sejmih, pisanjem strokovnih člankov ali reklamiranjem novega izdelka.
Prijava za podelitev patenta se načeloma vloži v tistih državah, kjer želimo zavarovati svoje interese ali v katerih pričakujemo, da bo naša konkurenca poskušala izkoriščati naš izum s proizvodnjo ali prodajo novega izdelka. Izum je na inventivni ravni, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike. Izum je industrijsko uporabljiv, če se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom. V Sloveniji se nacionalna prijava za podelitev patenta vloži pri Uradu RS za intelektualno lastnino (industrijsko lastnino štejemo poleg avtorskih in sorodnih pravic med intelektualno lastnino). Slovenski prijavitelj jo lahko vloži sam ali prek zastopnika. Pomemben vir informacij o patentih je IPR-služba za pomoč pri Evropski komisiji, ki je brezplačna in katere cilj je spodbujati kreativnost in inovativnost v Evropi.
Model je izključna pravica fizične ali pravne osebe s katero se zavaruje videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Videz izdelka pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti, zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem. Z registracijo modela se zavarujejo materialni interesi z izključno pravico uporabe in prepreči tretjim osebam uporaba brez soglasja imetnika. Uporaba obsega zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje in uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaša, ali skladiščenje takega izdelka v te namene.
Uredba, pravilnik, natančna navodila za prijavitelje, obrazci, Eurolocarnska klasifikacija, cenik pristojbin in seznam zastopnikov so na voljo na spletni strani Urada za harmonizacijo na notranjem trgu EU (znamke in modeli) – UHNT (OHIM). Prijavo za model Skupnosti lahko pri OHIM-u ali Uradu RS za intelektualno lastnino vloži vsak državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ki ima sedež na njenem ozemlju, v enem od uradnih jezikov držav članic Evropske skupnosti (tudi v slovenščini), sam postopek registracije pa poteka po izbiri prijavitelja bodisi v angleščini, francoščini, italijanščini, španščini ali nemščini. Model traja eno ali več petletnih obdobij od datuma vložitve prijave, vendar največ 25 let. Ob plačilu ustreznih pristojbin se lahko obnavlja vsakih pet let.
Blagovne in storitvene znamke identificirajo produkte gospodarskih subjektov in njih same. Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati. To so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija teh znakov.
Registracija znamke je edino zagotovimo izključne pravico do uporabe določenega znaka za označevanje svojih proizvodov ali storitev, s tem preprečimo vsakomur, da bi za enake ali podobne proizvode ali storitve uporabljal enak ali zavajujoče podoben znak in nam s tem povzročal škodo pri trženju naših proizvodov ali storitev. Subjekti s svojimi proizvodi in storitvami vstopajo v gopodarski promet tako doma kot v tujini. Najprej je pomembno pridobiti nacionalno varstvo oziroma registracijo, torej varstvo v Sloveniji, sledi pa pridobitev varstva v tujini, predvsem tam, kjer svoje proizvode ali storitve tržimo.
Prijavo za registracijo znamke vložite pri Uradu RS za intelektualno lastnino, bodisi osebno v sprejemni pisarni urada bodisi po pošti oziroma telefaksu. Urad nudi prijaviteljem osnovne informacije o pripravi vloge in o postopku, v čitalnici urada pa so na razpolago računalniške baze podatkov o prijavljenih in registriranih znamk.
SKIS ponuja svojim članom pomoč pri zaščiti patentov in modelov. V sklopu te dejavnosti je v teku več projektov.
Novi patent - dr. Boštjan Berginc
Predmet izuma je nastavek za nadzorovano in usmerjeno praznjenje pršilne doze s tekočo ali plinasto vsebino, prednostno z ekspandirajočo tesnilno izolacijsko snovjo. Tehnični problem, ki ga rešuje izum je, kako zasnovati navedeni nastavek za pršilno dozo, ki bo omogočal iztekanje tekoče ali plinaste snovi in sicer v smislu nadzorovane količine in usmerjenosti izteka, pri čemer mora biti ta iztok snovi možno ponoviti večkrat do popolne izpraznitve doze, ne da bi pri uporabi iztekajoča snov delno uhajala nenadzorovano v okolico ventila. Nastavek naj bo tudi tak, da bo omogočal nameščanje doze tudi na pištolo za nadzorovano iztekanje vsebine.
Opisani tehnični problem je rešen z nastavkom po izumu, katerega značilnost je v tem, da je zasnovan iz ohišja, ki je namestljivo, prednostno ob izdelavi pršila na krožen obrobek ob ventilu doze in iz šobe, ki je navojno nameščena v ohišju in pozicionirana tako, da tesno nasede na šobo ventila doze, pri čemer se z uvijanjem oziroma odvijanjem šobe v ohišju doseže odpiranje in zapiranje ventila doze ob nadzorovani nastavitvi količine iztoka vsebine, ne da bi bilo potrebno pri delu z dozo, t.j. pri iztekanju vsebine vplivati na ventil s silo roke ali biti posebej pozoren na iztok vsebine. Zato se lahko uporabnik doze popolnoma posveti predmetu oz. področju, na katerem uporablja vsebino in popolnoma opusti pozornost in ročno silo, ki se nanaša na dozo. Nastavek po izumu vključuje tudi pokrov, ki pokriva nastavek brez šobe v stanju novega izdelka in med prekinitvami uporabe. Ohišje nastavka je izvedeno tudi z zunanjim navojem za namestitev pištole na dozo.
Avtor in lastnik patenta: dr. Boštjan Berginc in direktor podjetja RINOR, Darko Alojz Berginc
Pri velikih obremenitvah elektroenergetskega sistema se lahko napetost močno obremenjenega vozlišča znižuje pod predpisane meje in se pri nadaljnji rasti obremenitve ali spremembah strukture omrežja enostavno sesede. Zlom napetosti vozlišča povzroči lokalni, včasih pa tudi večji razpad omrežja. Razpad povzroči lahko velike stroške, ker včasih vzpostavljanje elektroenergetskega sistema traja tudi več ur, odjemalci pa so brez napajanja.
Novi postopek uporablja dognanja predlagateljev, da je mogoče iz lokalnih podatkov o napetosti in tokovih vozlišča določiti oddaljenost napetostnega zloma. Postopek je povsem drugačen od splošno sprejetih rešitev, ki temeljijo na izračunih pretokov moči v omrežju in jih je treba izvajati v centru vodenja.
Postopek na podlagi oddaljenosti od napetostnega zloma sestavlja nabor ukrepov za zvišanje napetosti prizadetega vozlišča. Mednje sodijo signali virom jalovih moči za povečanje proizvodnje jalove moči, signal razbremenjevanje obremenitve vozlišča in signal za blokiranje delovanja transformatorjev z regulacijskimi odcepi v vozlišču.
Napetosti vozlišč elektroenergetskega sistema se spreminjajo z obremenitvijo vozlišč, še bolj pa nihajo pri motnjah v sistemu, kot so izpadi vodov ali generatorjev. Odstopanje napetosti izven predpisanih meja je treba v množici vozlišč avtomatsko regulirati. Lokalni, primarni regulatorji nimajo informacije o stanju elektroenergetskega sistema, da bi lahko to nalogo opravili učinkovito, zato je potrebna nadrejena sekundarna napetostna regulacija.
Predlog patenta rešuje ta problem z novo izvedbo sekundarnega regulatorja, katerega jedro temelji na umetni inteligenci. Na podlagi stanj omrežja se algoritem nauči prepoznavati vzorce gibanja napetosti vozlišč na njihovi podlagi razvite ustrezne ukrepe za vzdrževanje napetostnega nivoja elektroenergetskega sistema. Pri tem potrebuje le lokalne meritve napetosti vozlišča in jalove moči vodov, ki vozlišče napajajo.
Regulator deluje lokalno in se lahko uporabi tako za generatorje kot tudi za vire jalovih moči. Za uspešno regulacijo napetostnega profila sistema ne potrebuje dodatne nadrejene regulacijske zanke. Prednost rešitve je tudi možnost postopnega vgrajevanja v vozlišča elektroenergetskega sistema. Ugodno se odziva tudi na izpade elementov elektroenergetskega sistema.