Projekt Izboljšanje delovnega okolja v ključnih panogah obalno-kraške regije
raziskuje doživljanje stresa in izgorevanja ter proučuje pojave, kot sta
absentizem in neželena fluktuacija.
Osrednji cilj projekta je pripomoči k varovanju psihofizičnega zdravja na
delovnem mestu. Raziskava je usmerjena v razvoj modelov inovativnih in
produktivnejših oblik organiziranosti dela, vključno z boljšimi pogoji
za zdravje in varovanje zdravja pri delu. Proučuje tudi inovativne oblike
dela, ki delojemalcu omogočajo večjo fleksibilnost ter s tem boljše možnosti
za prilagajanje in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, posledično
pa večjo produktivnost, bolj učinkovito izrabo delovnega časa in boljše
psihofizično zdravje.
Z zastavljenimi aktivnostmi in analizo delovno pravne zakonodaje ter zakonskih
rešitev na raziskovanih področjih želimo podati osnove za varovanje psihofizičnega
zdravja zaposlenih in s tem povečanja njihove produktivnosti, fleksibilnosti in
konkurenčnosti.
Ta aplikacija je namenjena tako zaposlenim kot delodajalcem, da z njeno pomočjo ocenijo delovno
okolje in spoznajo ustrezne ukrepe za izboljšanje delovnega okolja.
Če vas zanima v kakšnem položaju ste sami in bi radi izvedeli več o posameznih področjih,
sledite naslednjim povezavam.
KAJ JE STRES?
STRES je telesna in psihična reakcija na zunanje in notranje stresorje.
Iz zdravstvenega
vidika z besedo stres označujemo telesne simptome, ki jih povzroči povečana napetost.
Določena stopnja stresa je povsem normalna, saj pomaga premagovati vsakodnevne izzive.
Previsoka stopnja stresa pa povzroči neprijetne in tudi škodljive odzive telesa.
STRES NA DELOVNEM MESTU je stres, ki se pojavlja v povezavi z zaposlitvijo in delom posameznika.
Lahko je pozitiven ali negativen, odvisen pa je od našega zadovoljstva z delom, okolja, v katerem delo opravljamo
in od naših odnosov s sodelavci.
SIMPTOMI STRESA
Simptome stresa lahko razvrstimo v več skupin:
- fiziološki: razbijanje srca, pospešeno dihanje, hladne in potne dlani, prebavne motnje, utrujenost, glavoboli, mišična napetost in bolečine v mišicah;
- čustveni: jeza, agresivnost, anksioznost, strah, razdražljivost, potrtost, depresija, zdolgočasenost;
- kognitivni: težave s koncentracijo, upočasnjeno reagiranje, pozabljivost, negativne misli, zmanjšanje objektivnosti, zmanjšanje ustvarjalnosti, napake v mišljenju in pri delu;
- vedenjski: alkohol, droge, kajenje, agresivno vedenje, neprevidna vožnja, izogibanje stikom, zanemarjanje izgleda, preveč dela, spremenjeni vzorci spanja.
IZGORELOST je stanje skrajne psihične, fizične in čustvene izčrpanosti.
Gre za sindrom, ki je posledica dolgotrajnega delovanja čustvenih in medosebnih stresorjev pri delu, izraža
pa se kot depersonalizacija, zmanjšana učinkovitost in čustvena izčrpanost. Gre za skupek znakov
telesne in duševne izčrpanosti, ki zajema razvoj negativne predstave o sebi, negativen odnos do
dela, izgubo občutka zaskrbljenosti in izostajanje čustev do strank (pacientov, klientov).
ZNAKI IZGORELOSTI
Simptomi, ki se kažejo pri izgorelosti, se pojavijo na telesni,
čustveni in vedenjski ravni:
- telesna izčrpanost,
- kronična utrujenost,
- številne psihosomatske motnje, kot so nespečnost, želodčne
in prebavne težave, glavoboli, bolečine v križu in hrbtu,
zvišan ali znižan krvni tlak, zmanjšanje ali povečanje telesne teže,
- umik v medosebnih odnosih,
- znižana delovna učinkovitost,
- znižana motivacija za delo,
- odpor do dela,
- občutki žalosti, obupa, nemoči in čustvene otopelosti,
- znižanje frustracijskega praga, ki se kaže v
razdražljivosti, nezadovoljnosti, nerazpoloženosti,
tesnobnosti, bojazni in paranoidnosti,
- spremembe v posameznikovem mišljenju, ko osebe postanejo
nekreativne, njihovo mišljenje je neizvirno, počasno,
poleg tega je opazna raztresenost in zmanjšanje koncentracije,
- depresivni simptomi, ki lahko vodijo celo v samomor.
ABSENTIZEM je odsotnost z dela.
Pojem absentizem izhaja iz latinske besede absens, kar
pomeni odsotnost ali izostanek.
Raziskovalci absentizma
pojem najpogosteje razumejo v njegovi najširši obliki:
gre za pomanjkanje fizične prisotnosti na delu, kadar zanjo
obstajajo socialna pričakovanja. Tovrstna definicija dopušča
proučevanje odsotnosti, ki nastane kot posledica širokega spektra
dejavnikov – bolezni, slabih navad, pomanjkanje motivacije,
osebnih vrednot, maksimizacije koristnosti delavcev,
organizacijske kulture podjetja, navade delavcev, itd.
Najbolj proučevana oblika absentizma je bolezenska
odsotnost, ki je tudi glavni vzrok za izostanke z dela.
INTENZIVNO RAZISKOVANJE ABSENTIZMA
je povezano z negativnimi posledicami pojava.
Večina dosedanjih
raziskav se osredotoča na ekonomske posledice absentizma,
to je na izgube v proizvodnji, zmanjšano produktivnost,
visoke stroške plačanih bolniških dni, začasne zamenjave
zaposlenih (plačevanje nadur), administrativne stroške
spremljanja odsotnosti, iskanja zamenjav, itd.
FLUKTUACIJA je odhajanje delavcev, zaposlenih v organizaciji.
Širše lahko fluktuacijo opredelimo kot gibanje kadrov v organizacijo
in iz nje, v ožjem pomenu besede pa fluktuacija predstavlja odhajanje
delavcev, zaposlenih v organizaciji, ki imajo namen skleniti delovno
razmerje v kakšni drugi organizaciji, pri tem pa se ta odhod izkaže
kot nadomestna potreba.
Z vidika delovnega razmerja gre pri odhajanju kadrov za njegovo
prenehanje oziroma odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Fluktuacija
nam torej predstavlja določeno obliko mobilnosti ali gibanje
nezadovoljnih kadrov iz ene organizacije v drugo, kjer ti
za svoje prispevke pridobivajo ustrezna denarna ali temu
ekvivalentna nadomestila.
TEŽAVE PRI USKLAJEVANJU POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
so stiske, ki jih doživlja posameznik, ko ima občutek da ne more
zadovoljivo izpolniti zahtev, ki mu jih postavljajo delovne in
družinske obveznosti. So posledica zaposlenosti obeh partnerjev
v družinah z otroki, ki se kaže kot potreba po iskanju ravnovesja
med delom in družinskimi obveznostmi.
Konflikt izhaja predvsem iz naslednjih vidikov:
- časovnega pritiska, zaradi katerega se posameznik
čuti prisiljenega zapostavljati družinske
obveznosti na račun delovnih in/ali obratno,
- posledične zmanjšane sposobnosti za učinkovito
delovanje na katerikoli od sfer in izpolnjevanje
relevantnih obveznosti (predvsem zaradi posledic
stresa, napetosti in utrujenosti),
- zahtev ene sfere, ki so nezdružljive z zahtevami
druge sfere in obratno.
Vedno več žensk in moških doživlja potrebo po usklajevanju
poklicnega in družinskega življenja kot konflikt, ki ga
poskušajo reševati na različne načine, pogosto vsaj
delno neuspešno. Nekateri se zaradi družinskih obveznosti
odločijo za manj zahtevno oz. odgovorno delo, drugi iščejo
zaposlitev s prožnim ali polovičnim delovnim časom, tretji
se odločijo za samozaposlitev, čedalje več žensk pa se po porodu
odloči ostati doma in skrbeti za otroka tudi po preteku plačanega
porodniškega dopusta.
REZULTATI
Vaše doživljanje stresa je
Enako mero stresa doživlja % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o doživljanju stresa na delovnem mestu.
ZELO NIZKO DOŽIVLJANJE STRESA
Na lestvici ste dosegli rezultat, ki kaže da živite relativno
nestresno življenje. Vaši mehanizmi upravljanja delovnega
okolja in izzivov so takšni, da pri tem ne doživljate omembe
vredne izpostavljenosti stresu. Pri takem rezultatu je morda
dobro pomisliti na to, da ohranite zdrav življenjski slog in
okrepite tista področja delovanja kjer ste najbolj učinkoviti.
REZULTATI
Vaše doživljanje stresa je
Enako mero stresa doživlja % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o doživljanju stresa na delovnem mestu.
NIZKO DOŽIVLJANJE STRESA
Na lestvici ste dosegli rezultat, ki nakazuje da živite
relativno nestresno življenje. Vaši mehanizmi upravljanja
delovnega okolja in izzivov so takšni, da pri tem ne doživljate
omembe vredne izpostavljenosti stresu. Pri takem rezultatu je
morda dobro pomisliti na to, da ohranite zdrav življenjski slog
in okrepite tista področja delovanja kjer ste najbolj učinkoviti.
REZULTATI
Vaše doživljanje stresa je
Enako mero stresa doživlja % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o doživljanju stresa na delovnem mestu.
SREDNJE DOŽIVLJANJE STRESA
Na lestvici, ki meri doživljanje stresa, ste dosegli srednji
rezultat. To kaže, da ste z dejavniki stresa obremenjeni
podobno kot večina ljudi. Včasih je mogoče v takem stanju
zdržati dlje časa, včasih pa organizem popusti in se pokažejo
težave povezane s psihosomatiko ali motnjami razpoloženja.
Nespečnost, motnje pozornosti, razdražljivost, slaba prebava,
težave pri koncentraciji in druge psihosomatske motnje pogosto
izvirajo iz preobremenjenosti in doživljanja stresa.
Skrb za zdravo prehrano in za zdrav življenjski slog
lahko pomembno zmanjšajo posledice stresa.
REZULTATI
Vaše doživljanje stresa je
Enako mero stresa doživlja % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o doživljanju stresa na delovnem mestu.
VISOKO DOŽIVLJANJE STRESA
Vaš rezultat kaže, da doživljate delo kot precej stresno.
Tako doživljanje stresa že lahko vpliva na vaše psihično
in fizično počutje. Lahko imate občutek da situacijo obvladujete,
vendar je pri dolgotrajnih okoliščinah, zaradi katerih
doživljate povečan stres, vaš organizem tako obremenjen,
da v določenem trenutku lahko popusti.
Priporočamo, da določen čas dneva namenite sproščanju,
ukvarjanju s športom ali kakšni drugi dejavnosti s
katero lahko zmanjšate neugodne posledice stresa.
REZULTATI
Vaše doživljanje stresa je
Enako mero stresa doživlja % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o doživljanju stresa na delovnem mestu.
ZELO VISOKO DOŽIVLJANJE STRESA
Na lestvici, ki meri doživljanje stresa ste dosegli zelo
visok rezultat. Ta rezultat kaže na to, da delo in obveznosti
povezane z njim za vas predstavljajo velik napor in težave.
Če razmere v katerih doživljate tako stopnjo stresa trajajo
že dalj časa, vam priporočamo da poiščete pomoč.
Morda je najbolje, da vaše težave razložite osebnemu zdravniku,
lahko pa se oglasite pri psihologu. Oboje je možno brez napotnice.
Morda tudi sami že čutite posledice takega stanja na vašem počutju in zdravju.
V obeh primerih vam priporočamo, da se posvetujete s strokovnjakom,
ki vam bo lahko ustrezno pomagal.
Priporočamo, da določen čas dneva namenite sproščanju,
ukvarjanju s športom ali kakšni drugi dejavnosti s katero
lahko zmanjšate neugodne posledice stresa.
OBVLADOVANJE STRESA
Doživljanje stresa je večinoma odvisno od posameznikove
interpretacije situacije in njegove lastne ocene, v kolikšni
meri ta situacija zanj predstavlja osebno grožnjo in obremenitev.
Tako lahko dva posameznika, ki sta izpostavljena isti situaciji in
istim dejavnikom v tej situaciji, doživljata različno raven stresa.
Ljudje smo pod stresom takrat, ko čutimo da so naše zmogljivosti
manjše od zahtev v neki situaciji. Občutek imamo, da situacije ne
moremo kontrolirati, da ni odvisna od našega truda in naporov ter
da je nikakor ne bomo mogli spremeniti ali rešiti.
V takih primerih se navadno postavimo v vlogo, v kateri menimo,
da ima »situacija« nadzor nad nami in je mi sami ne moremo več
obvladovati. Postavimo se v pasivno vlogo (z izgovori se skušamo
izogniti neprijetni situaciji, in posledično tudi stresu), saj smo
že vnaprej prepričani, da situacije ne moremo spremeniti in se niti
ne trudimo več, da bi jo. S takim odzivom pa seveda tudi ne moremo
pridobiti kontrole nad njo. Tako samo še potrdimo prepričanje, da je
stres prevelik in zaradi tega rešitve situacije ne bomo mogli najti.
Opisane značilnosti doživljanja stresa odpirajo dve vprašanji,
na kateri bomo odgovorili z oblikovanjem ukrepov za učinkovitejše
obvladovanje stresnih situacij.
-
Vprašanje subjektivnega doživljanja stresnosti situacije:
Ali lahko spremenimo ali kako drugače upravljamo z
doživljanjem in občutenjem stresnih situacij?
-
Vprašanje izbire učinkovitejših načinov spopadanja s
stresom: Ali lahko izberemo drugačne, bolj
učinkovite načine spoprijemanja s stresnimi situacijami?
1. KORAK: POSTAVIMO SI CILJE
Vsako situacijo ali problem lahko razdelimo na več manjših,
bolj konkretnih in dosegljivih ciljev. Na ta način bomo
imeli občutek, da lahko s tem, ko dosežemo posamezen manjši
cilj, obvladamo tudi situacijo kot celoto.
Kako si postavimo cilje?
Izbira in določanje ciljev sta pomembna. Če so cilji
neustrezno zastavljeni, lahko dobimo občutek, da jih
bomo težko dosegli ali celo, da jih nikoli ne bomo mogli
doseči. Zato morajo biti postavljeni cilji:
-
Specifični in merljivi; kar pomeni, da so čim bolj
konkretni in enostavni ter da zanje vnaprej vemo,
na kakšen način jih bomo lahko dosegli.
-
Akcijski; kar pomeni da moramo vedeti, da bo doseganje
cilja od nas zahtevalo določeno akcijo, vedenje in delovanje.
-
Realni; kar je pomembno zaradi odločanja o tem, na
kakšen način se bomo lotili doseganja cilja. Samo
cilji, ki jih bomo videli kot realne, nas bodo tudi
motivirali k delovanju v smeri njihovega doseganja.
-
Terminsko določeni; kar pomeni, da si vedno postavimo
tudi časovni rok, v katerem bomo posamezen cilj dosegli.
Ko si postavimo primerne cilje, temu seveda sledi ustrezno delovanje, ki nas bo do cilja pripeljalo. To pa od nas zahteva tudi trud in vztrajnost.
2. KORAK: POSKRBIMO ZA MEDSEBOJNE ODNOSE
Ljudje se dobro počutimo, ko imamo z osebami ki so nam blizu,
in s katerimi v življenju na različne načine sodelujemo, dobre odnose.
Dobri družinski in prijateljski odnosi nas osrečujejo in nam dajejo
energijo za življenje. Prav tako so pomembni tudi dobri odnosi z osebami,
s katerimi sodelujemo v delovnem okolju.
Če imamo tudi na delovnem mestu s sodelavci dobre odnose,
lahko bolje delamo in imamo občutek da nas sodelavci in ostali
vključeni v delovni proces, upoštevajo in cenijo. V takšnih
razmerah smo se pripravljeni potruditi, sodelovati in se tudi
zabavati. Poleg tega taki odnosi naredijo službo prijetnejšo,
zato z veseljem vsak dan prihajamo na delo.
Dobri odnosi so torej pomembni na vseh področjih našega življenja.
Ohranjamo pa jih lahko s spoštljivim odnosom do ljudi, ki nas
obkrožajo. Spoštljiv odnos je način, s katerim drugim ljudem
pokažemo, da jih kot posameznike cenimo. Za ohranjanje takšnih
odnosov v vsakdanjem življenju ni potrebno veliko – dosežemo
jih lahko na primer že s primernim pozdravom, z nasmehom, s
prijaznim pogledom, z zahvalo, pohvalo, s povabilom h klepetu
in tako dalje.
K ohranjanju spoštljivih odnosov moramo prav tako stremeti tudi v
konfliktnih situacijah in različnih sporih. Tudi, ko se z
nekom ne strinjamo ali se z njim celo kregamo, lahko ohranimo
spoštljiv odnos. Tega dosežemo tako, da ne uporabljamo žaljivk,
ne kritiziramo po nepotrebnem, ne izpostavljamo posameznikovih
negativnih lastnosti, ne ponižujemo in tako naprej. To nam tudi
omogoči, da lahko po razrešitvi spora še naprej ohranimo dober ali
vsaj spoštljiv odnos z osebo, s katero smo bili v konfliktni
situaciji.
3. KORAK: ZGLEDUJMO SE PO LASTNIH PRETEKLIH USPEHIH
Pomembno je, da se takrat, ko smo postavljeni pred zahtevno in
obremenjujočo situacijo, zavedamo svojih sposobnosti. Najboljši
dokaz za naše sposobnosti so naši predhodni uspehi: izkušnje iz
situacij, ko smo bili uspešni, ko smo učinkovito razrešili določene
težave ali dosegli zastavljene cilje.
Zgledujemo se lahko po vseh takšnih izkušnjah in sploh ni
nujno, da so bili to uspehi ravno na področju našega dela.
Lastne pozitivne izkušnje so dokaz, da smo bili v preteklosti
že uspešni v situacijah, ki so bile stresne in so se nam takrat
zdele nerešljive. To pomeni, da smo znali izkoristiti dane
sposobnosti in izbrati učinkovite načine vedenja. Iz tega lahko
zaključimo, da očitno že imamo določene sposobnosti, med katerimi
lahko izbiramo, da bi čim bolj učinkovito rešili nastalo stresno situacijo.
4. KORAK: DOLOČIMO SI ČAS ZA SPROSTITEV
Kljub zahtevnemu delavniku je zelo pomembno, da si znamo
vzeti čas zase in za lastno sprostitev. Čas, ki ga
namenimo sproščanju, naj vključuje tiste dejavnosti ki
nas veselijo in napolnijo s pozitivno energijo. To je lahko
čas, ki ga preživimo sami ali v družbi. Namenjen je lahko
rekreaciji, meditaciji, raznim hobijem, druženju z družinskimi
člani in prijatelji. Pomembno je tudi, da sprostitvi v svojem
življenju namenimo točno določen čas, saj nam bodo le v primeru,
da so sprostitvene dejavnosti redno vključene v naše vsakdanje
življenje, pomagale vzdrževati dobro počutje in obnavljati zaloge energije.
Kljub temu pa niti s sprostitvenimi aktivnostmi ne smemo pretiravati.
Čeprav je to čas, v katerem uživamo in nam daje občutek da lahko
vse težave obvladamo, se moramo hkrati zavedati, da med sprostitvijo
ne bomo razrešili obremenjujočih situacij oziroma težav. Stresne
situacije moramo s svojo aktivnostjo reševati izven časa namenjenega
sprostitvi, čas za sprostitev pa raje namenimo pridobivanju nove
energije za nove življenjske izzive.
POSLEDICE STRESA NA DELOVNEM MESTU
Zaradi stresorjev, s katerimi se zaposleni srečujemo na
našem delovnem mestu, lahko pride do različnih posledic, najpogosteje je to naslednje:
- konfliktnost,
- razdraženost,
- manjša storilnost,
- povečevanje opravljenih napak pri delu,
- različna obolenja,
- občutek nemoči in premaganosti.
Individualne posledice stresa raziskovalec Robbins deli v čustvene, telesne in vedenjske.
-
Čustvene posledice: nastanejo najpogosteje zaradi nezadovoljstva
z delom in se kažejo v tesnobi, napetosti, razdraženosti, zdolgočasenosti,
odtujenosti. Čustvene posledice privedejo do telesnih posledic.
-
Telesne posledice: povezanost stresa s telesnimi posledicami se kaže
v človekovem okrnjenem zdravju, kot je povečan krvni tlak in srčni utrip,
prebavne težave, hitrejše dihanje ter široka paleta zdravstvenih težav,
predvsem psiho-socialnega izvora. Najresnejša posledica dolgotrajne
izpostavljenosti stresa je izgorelost in smrt.
-
Vedenjske posledice: spremembe v vedenju posameznika so posledica
vedenjskih posledic, kot so spremembe v učinkovitosti, odsotnost z
dela (t.i. absentizem), kot tudi spremenjene prehranjevalne navade,
povečano kajenje, zloraba opojnih substanc, nespečnost, nestrpnost.
Preveri še ostala področja
>>
RAZMEJEVANJE IZGORELOSTI OD STRESA IN DEPRESIJE
Mnogi, ki izgorelosti ne poznajo, jo pogosto enačijo s
stresom ali depresijo, vendar gre za veliko bolj kompleksen pojav.
Razlike med stresom in izgorelostjo
Pri stresu gre za neravnotežje med intelektualnim, čustvenim in fizičnim stanjem.
Pri izgorevanju pa ima oseba stalno občutek razočaranja, občutek, da ne uresničuje
pričakovanj in svojih potreb.
Izgorela oseba ima psihične in fizične simptome, ki
zmanjšujejo samozavest. Ljudje ki so pod stresom, se v trenutku ko se uredijo stvari zaradi
katerih so pod stresom, počutijo bolje. Na drugi strani pa izgoreli posamezniki ne vidijo
rešitve, niti nimajo več upanja, da bo bolje, saj se počutijo prazne in brez motivacije.
Najbolj očitna razlika med stresom in izgorelostjo je ta, da se posamezniki ki so pod stresom,
tega zavedajo, medtem ko se večina izgorelosti niti ne zaveda. Simptomi izgorelosti, kot so brezupnost,
cinizem in izoliranost od drugih, lahko pridejo na plan šele čez nekaj mesecev.
Razlike med depresijo in izgorelostjo
Poleg ločevanja stresa in izgorelosti pa je treba razlikovati tudi med depresijo in
izgorelostjo.
Depresija je klinični sindrom, ki zajema posameznika v celoti, medtem ko je
izgorelost stanje krize posameznika na delovnem mestu. Če stanja izgorelosti ne odpravimo,
se posledično razvije depresija.
Študije poročajo o številnih skupnih simptomih depresije in
izgorelosti, kot so pomanjkanje energije, utrujenost, pomanjkanje koncentracije.
Gre za empirično podobna pojava, vendar pa sta to dve ločeni motnji. Izguba pozitivnega
samovrednotenja in izguba statusa sta značilna predvsem za depresivne osebe, saj se izgorele
osebe še vedno borijo za ohranitev statusa.
Depresivni ljudje imajo izrazito negativno
samopodobo v nasprotju z izgorelimi, ki zmorejo obdržati relativno pozitivno samopodobo.
Pri izgorelosti lahko pride do samomora, vendar ga sproži občutek ujetosti, objektivne nemoči
in predvsem izguba nadzora nad lastnim življenjem in ne izguba volje do življenja, kot je to
značilno za depresivne samomorilce.
REZULTATI
Vaša stopnja izgorevanja je .
Enak rezultat ima % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o izgorevanju na delovnem mestu.
ZELO NIZKA STOPNJA IZGOREVANJA
Na lestvici, ki meri stopnjo izgorevanja na delovnem mestu, ste dosegli zelo nizek rezultat.
Tak rezultat kaže, da ste z delom in delovnim okoljem zelo zadovoljni. Delo vam nudi
zadovoljstvo, pri delu se polnite in učinkovito zadovoljujete svoje potrebe.
REZULTATI
Vaša stopnja izgorevanja je .
Enak rezultat ima % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o izgorevanju na delovnem mestu.
NIZKA STOPNJA IZGOREVANJA
Na lestvici, ki meri stopnjo izgorevanja na delovnem mestu ste
dosegli nizek rezultat, kar nakazuje da se pri vašem delu ne izčrpavate preko mere in
lahko učinkovito zadovoljujete svoje potrebe. Izgleda, da delate v delovnem okolju, ki
posamezniku omogoča, da se pri delu ne izčrpava in da učinkovito zadovoljuje svoje potrebe.
REZULTATI
Vaša stopnja izgorevanja je .
Enak rezultat ima % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o izgorevanju na delovnem mestu.
SREDNJA STOPNJA IZGOREVANJA
Na lestvici, ki meri stopnjo izgorevanja na delovnem mestu ste dosegli srednji rezultat. To pomeni,
da nekateri dejavniki na delovnem mestu morda za vas pomenijo tveganje za poslabšanje zdravja. Bodite
pozorni kaj vas pri delu posebej moti ali ovira, da bi bili na delu zadovoljni in da bi se dobro počutili.
Odstranitev motečih dejavnikov pogosto ni možna. Lahko pa ozaveščanje težav pomaga pri temu, da v določenih
okoliščinah sprejmete odločitve s katerimi zmanjšate stresnost in obremenitve povezane z vašim delom.
REZULTATI
Vaša stopnja izgorevanja je .
Enak rezultat ima % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o izgorevanju na delovnem mestu.
VISOKA STOPNJA IZGOREVANJA
Na lestvici, ki meri izgorevanje na delovnem mestu ste dosegli visok rezultat. To pomeni, da vaše
delo doživljate kot zelo naporno in izčrpajoče. Ko tako stanje traja dlje časa, pomeni objektivno
tveganje za vaše zdravje in dobro počutje. Pogovor z osebnim zdravnikom in zaupno osebo vam lahko
pomaga najti rešitve za tako stanje.
REZULTATI
Vaša stopnja izgorevanja je .
Enak rezultat ima % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o izgorevanju na delovnem mestu.
ZELO VISOKA STOPNJA IZGOREVANJA
Kazalniki, ki kažejo stopnjo izgorelosti na tej lestvici kažejo, da pri vašem delu
porabljate toliko energije in hkrati nazaj ne dobite primernega zadovoljstva ali potrditve,
da doživljate večje izgorevanje. Tako stanje lahko resno ogrozi vaše zdravje. Priporočamo, da
se o tem pogovorite z vašim osebnim zdravnikom.
GLAVNI DEJAVNIKI TVEGANJA
Kot glavne dejavnike tveganja raziskovalci opredeljujejo naslednje:
- večje zahteve pri delu in pomanjkanje podpore (ali negativna podpora – npr. pogovor le o slabih straneh dela) v delovnem okolju,
- stres,
- nevrotičnost,
- manjša avtonomnost pri delu,
- previsoki cilji,
- težave pri usklajevanju med delom in družino,
- pomanjkanje občutka, da je poklic cenjen.
To velja predvsem za poklicne skupine, ki nudijo različne vrste pomoči drugim ljudem,
na primer medicinske sestre, socialni delavci, delavci na zavodih za zaposlovanje, delavci v klicnih centrih, skrbniki v domovih za starejše ipd.
Poznamo 3 razsežnosti izgorelosti (po Maslachu):
- Izčrpanost; pomanjkanje psihične in fizične energije, da bi nadaljevali delo.
- Cinizem; kaže se kot odklonilno dojemanje in odzivanje na delo ter ljudi, s katerimi delamo. Po vsej verjetnosti se začne ciničnost kazati ob povečanem obsegu dela, ki pripelje do izčrpanosti. Najbolj pomemben znak izgorevanja je brezpogojno odklonilen, sovražen, ciničen in nehuman odziv na delo, delovno okolje in vse, ki ga sestavljajo.
- Psihična nestabilnost zaposlenih; zaposleni se počutijo ničvredne in ne čutijo samospoštovanja do sebe. Menijo da so nesposobni in neuspešni pri svojem delu.
PREVENTIVNI UKREPI
Pomembno je, da ima posameznik dovolj znanja o izgorelosti na delovnem mestu, in je seznanjem
s simptomi ter možnimi preventivnimi ukrepi. Pri preventivi je prvotnega pomena to,
da posameznik vedno išče ravnotežje med aktivnostmi, ki ga izčrpavajo ter aktivnostmi, ki
mu vlagajo novo energijo za izzive.
Izgorevanje na delovnem mestu lahko preprečimo ali zmanjšamo na naslednje načine:
- Skrb za zdrav in uravnotežen življenjski slog
Kljub temu, da so delovne obveznosti nujne, je potrebno poskrbeti za odmore med delom, včasih pa tudi omejiti
svoje delovne obveznosti. Pomembno je, da si vzamete dovolj časa za počitek in sproščanje, saj je v mnogih
primerih prav slab spanec vzrok za motnje koncentracije in spomina, padec kreativnosti ter morebitno nezmožnost
(primernega) komuniciranja.
- Pogovor z nekom, ki mu zaupate
Če vas ljudje, ki so vam blizu, opozorijo na težave, jih ne ignorirajte in se pogovorite z njimi.
Morda vidijo nekaj, pred čemer si sami še zatiskate oči. Lahko boste prav med pogovorom videli,
kako resne so vaše težave ter kako jih lahko rešite. Lahko si omislite mentorja ki bi vam znal svetovati
na kariernem področju, če pa opazite da so se težave preselile tudi že na zasebno raven je mogoče dobro,
da razmislite o strokovni pomoči.
- Obisk seminarjev in delavnic
Veliko je delavnic in seminarjev za ustvarjanje pozitivnih psiholoških okoliščin dela in življenja.
Naučite se lahko kako preprečevati izčrpavanje pri delu in v odnosih z drugimi ter kako povečati
svojo učinkovitost, brez da bi pri tem škodovali samemu sebi.
Seveda obstaja še vrsta drugih ukrepov kot npr. meditacija, razni wellness programi, rekreacija in mnogi drugi.
Pomembno je predvsem, da uravnotežimo aktivnosti, ki nas veselijo ter tiste ki nas izčrpavajo.
ZDRAVLJENJE IZGORELOSTI
Pogosto posameznik, ki se znajde v tovrstni situaciji, sploh ne ve da gre za izgorelost.
Zato je pomembno, da se seznani z izgorelostjo, kajti informiranost lahko pripelje do
hitrejših pozitivnih rezultatov. Posameznik si lahko pomaga tako, da se včlani v skupino
za samopomoč pri duševnih motnjah. Pomembno je, da se zave da v tem ni sam, ter da za to
boleznijo trpi veliko ljudi in se jo da prebroditi.
Da posameznik lahko ozdravi je nujno, da več časa nameni počitku, sproščanju ter zdravemu
načinu življenja. Predvsem mora omejiti svoje delovne obveznosti, ki so ga pripeljale do
tega. Pot do ozdravitve vključuje tudi ponovno spoznavanje samega sebe, ter odkrivanje sebe
sebi in drugim. Premišljeno mora ravnati s svojim telesom, osebnostjo, čustvi ter z odnosi
do drugih ljudi.
Pot do ozdravitve tako kot pri vseh motnjah ni enostavna, zato je bolje da upoštevamo
preventivne ukrepe, ter poskušamo uravnotežiti aktivnosti v vsakdanjem življenju ter se temu izogniti.
Preveri še ostala področja
>>
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ABSENTIZEM
Dejavniki, vezani na podjetje:
- neustrezni in nehigienski pogoji dela,
- ekonomski problemi,
- nezdravi medsebojni odnosi,
- slaba organizacija dela,
- starostna struktura delavcev,
- struktura delavcev po kvalifikaciji,
- spolna struktura,
- oddaljenost od družine,
- nerazumevanje vodstva za probleme delavcev.
Dejavniki vezani na družbo so:
- konfliktne situacije,
- drugi težji problemi v družini.
Dejavniki vezani na delavca:
- medicinski vzroki,
- paramedicinski vzroki.
REZULTAT
Dosegli ste rezultat.
Enak rezultat je doseglo % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o vplivu zdravstvenega stanja na odsotnost z dela.
NIZEK REZULTAT
Na lestvici zdravstvenih težav ste dosegli nizek rezultat. To kaže na to, da ste v dobri zdravstveni kondiciji.
REZULTAT
Dosegli ste rezultat.
Enak rezultat je doseglo % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o vplivu zdravstvenega stanja na odsotnost z dela.
SREDNJE VISOK REZULTAT
Na lestvici zdravstvenih težav je vaš rezultat v sredini. Pozorni bodite na to, ali ste
pri katerem od vprašanj ocenili svoje stanje s štiri ali pet. Če je tako, priporočamo,
da se o težavi posvetujete z zdravnikom.
REZULTAT
Dosegli ste rezultat.
Enak rezultat je doseglo % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o vplivu zdravstvenega stanja na odsotnost z dela.
VISOK REZULTAT
Vaš rezultat na lestvici, ki meri zdravstvene težave je visok. Težave, ki ste jih
označili kot zelo prisotne nakazujejo, da bi bilo zelo dobro, če bi opravili zdravniški
pregled pri vašem izbranem zdravniku. Zdravstvene težave je potrebno odpraviti čim prej,
da se vaše stanje ne poslabša.
REZULTAT
Dosegli ste rezultat.
Enak rezultat je doseglo % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o vplivu zdravstvenega stanja na odsotnost z dela.
ZELO VISOK REZULTAT
Vaš rezultat na letvici zdravstvenih težav, ki vplivajo na absentizem je zelo visok.
Nemudoma priporočamo obisk zdravnika in posvet z njim o vašem zdravju.
POSLEDCE ABSENTIZMA ZA DELAVCA IN OSTALE ZAPOSLENE
Absentizem vpliva tako na posameznika kot tudi na ostale zaposlene. Posameznik, ki je velikokrat
odsoten z dela, se mora sprijazniti z nižjo plačo (odvisno od sistema nagrajevanja in plač),
manjšimi možnostmi napredovanja ter težavami pri povratku na delo. Hkrati njegova odsotnost močno
vpliva na sodelavce, ki so ga primorani nadomeščati in so tako izpostavljeni večjim pritiskom kot sicer. Posledica takšnega stanja pa je slabša učinkovitost skupine kot celote.
Odsotnost z dela je hkrati vzrok in posledica vrste socio-kulturnih in psiholoških fenomenov, ki negativno
vplivajo na delovanje posameznika, njegove bližnje okolice, podjetja ter družbe kot celote. Med take sodijo
na primer manjvrednostni kompleks, stres in njegove številne posledice, nezmožnost učinkovitega komuniciranja
v skupini, nerazumevanje ter številni drugi.
VPLIV ABSENTIZMA NA DELOVANJE PODJETJA
Absentizem vpliva na ceno izdelka in konkurenčno sposobnost na trgu in sicer preko naslednjih dejavnikov:
- izplačila nadomestil pri bolniškem stažu,
- plačilo nadur za delavce, ki delajo namesto odsotnih,
- plače za začasno zaposlene delavce,
- zmanjšana produktivnost,
- večji organizacijski napori in stroški,
- posledice v kvaliteti produkta in
- izguba trga.
KAKO OMEJITI IN PREPREČITI ABSENTIZEM?
Za ustvarjanje primernega delovnega okolja ter spodbujanja zdravega načina življenja,
mora poskrbeti tako posameznik sam kot tudi podjetje v katerem dela. Zdravo delovno okolje
je torej pomemben dejavnik zdravja zaposlenih, kjer je ključna tudi posameznikova
odgovornost do lastnega zdravja.
Poskrbite za zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo prehranjevanje, rekreacijo ter dovolj
počitka, kar zagotovi dovolj energije za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu. Prav tako
pomembni so odnosi s sodelavci, saj poskrbijo za bolj prijetno preživljanje časa na delovnem mestu.
Podjetje lahko prav tako pripomore k zdravju svojih zaposlenih, in sicer na naslednje načine:
- S spodbujanjem in omogočanjem zdravega delovnega okolja.
- S primernim plačilom za opravljeno delo.
- Z ustvarjanjem prijetnega delovnega okolja.
- Z vključevanjem zaposlenih v sprejemanje odločitev.
- Z medsebojnim spoštovanjem.
Preveri še ostala področja
>>
GLAVNI VZROKI FLUKTUACIJE
Obstaja prepričanje, da je glavni vzrok za visoko stopnjo fluktuacije prenizek
osebni dohodek oziroma možnost dobiti višji osebni dohodek v drugi delovni organizaciji,
vendar empirične raziskave kažejo tudi druge vzroke.
- Vpliv starosti na fluktuacijo
Fluktuacija je dvakrat večja pri mlajših delavcih. Vzroki takšnega stanja so večja
mobilnost mladih, še nedokončno oblikovani in diferencirani motivi ter interesi, želja
po nadaljevanju šolanja, bolj izraženo nezadovoljstvo in manjše družinske obveznosti.
Hkrati s tem pa se pri mlajšem kadru pojavljajo tudi težave profesionalnega prilagajanja
in vključevanja v novo socialno okolje.
- Vzroki za odhod z delovnega mesta so različni pri moških in ženskah
Medtem ko moški v glavnem fluktuirajo zaradi nezadovoljstva z delom in organizacije dela,
zaradi omejenih možnosti napredovanja in strokovnega izpopolnjevanja, pa ženske kot vzrok
fluktuiranja navajajo predvsem osebne in družinske razloge, težave z varstvom otrok ter
oddaljenost bivališča od organizacije.
- Vpliv družine
Delavci, ki imajo številčno večje družine, manj fluktuirajo kakor delavci z manjšimi družinami
ali brez družine. Vzrok za to je prav gotovo moralna in materialna odgovornost do družine in želja
po eksistenčni varnosti.
Obstajajo seveda še mnogi drugi razlogi za fluktuacijo v podjetjih, med drugim nezanimivo delo,
slabi delovni pogoji, majhne možnosti za nadaljnje izobraževanje in napredovanje, prevelike obremenitve,
slabo izdelan sistem nagrajevanja ter mnogi drugi.
REZULTAT
Odgovori kažejo, da ste z vašim delovnim mestom .
Enako stopnjo zadovoljstva s svojim delovnim mestom ima še % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o zadovoljstvu s svojim delovnim mestom.
S SVOJIM DELOVNIM MESTOM STE IZREDNO NEZADOVOLJNI
Vaš rezultat na tej lestvici kaže, da v okolju v katerem delate težko zadovoljujete svoje potrebe. Razlogi
za tako stanje so lahko različni. Glede na to, da najbrž na večini področij niste zadovoljni, bi bilo morda
najbolje, da s svetovalcem razmislite o nadaljnjih korakih. Pogovor z nadrejenim, če se z njim dobro razumeta,
s sindikalnim predstavnikom, ali predstavnikom sveta delavcev, vam lahko odpre nove poti ali rešitve takega stanja.
REZULTAT
Odgovori kažejo, da ste z vašim delovnim mestom .
Enako stopnjo zadovoljstva s svojim delovnim mestom ima še % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o zadovoljstvu s svojim delovnim mestom.
S SVOJIM DELOVNIM MESTOM STE NEZADOVOLJNI
Rezultat na lestvici zadovoljstva z delom kaže, da z delom, delovnim okoljem in odnosi na njem niste
zadovoljni. Pogosto je vzrok za to sama klima na delovnem mestu, zgodi pa se tudi, da je razlog za tako
stanje napačno izbrano delo. Ne glede na čase v katerih živimo, je pri takem rezultatu modro razmisliti
kaj lahko naredimo v danih okoliščinah. Če kaže, da malo ali nič, morda ne bi bilo napačno, da razmislite
o zamenjavi službe.
REZULTAT
Odgovori kažejo, da ste z vašim delovnim mestom .
Enako stopnjo zadovoljstva s svojim delovnim mestom ima še % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o zadovoljstvu s svojim delovnim mestom.
SREDNJE STE ZADOVOLJNI S SVOJIM DELOVNIM MESTOM
Na lestvici zadovoljstva z delom ste dosegli rezultat, ki kaže, da ste srednje zadovoljni, kar pomeni, da imate
precej možnosti za izboljšanje zadovoljstva na delovnem mestu. Predlagamo, da razmislite na katere stvari se pri
delu lahko zanesete, ker vam nudijo veliko zadovoljstva in potrditve, ter katera so področja, ki jih lahko
izboljšate. Primere kjer ste učinkoviti prenesite tudi na področja, kjer si želite pozitivne spremembe.
REZULTAT
Odgovori kažejo, da ste z vašim delovnim mestom .
Enako stopnjo zadovoljstva s svojim delovnim mestom ima še % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o zadovoljstvu s svojim delovnim mestom.
ZADOVOLJNI STE S SVOJIM DELOVNIM MESTOM
Na lestvici zadovoljstva z delom ste dosegli visok rezultat. To kaže, da ste precej zadovoljni na delovnem mestu,
z nadrejenimi, sodelavci in delom, ki ga opravljate. Predlagamo, da ste pozorni na tiste aspekte dela, kjer imate
še rezerve za izboljšanje in si zastavite cilje, ki jih boste v pozitivnem okolju v katerem delate gotovo dosegli.
REZULTAT
Odgovori kažejo, da ste z vašim delovnim mestom .
Enako stopnjo zadovoljstva s svojim delovnim mestom ima še % udeležencev v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o zadovoljstvu s svojim delovnim mestom.
ZELO STE ZADOVOLJNI Z DELOVNIM MESTOM
Vaše zadovoljstvo z delom je zelo visoko. Zadovoljni ste s plačilom, komunikacijo z nadrejenimi in odnosi na
delovnem mestu. Kaže, da ste v okolju kjer lahko v celoti zadovoljujete svoje potrebe.
POSLEDICE FLUKTUACIJE
Kot vsak proces ima tudi fluktuacija različne posledice. Te so lahko negativne ali pozitivne, zasledimo pa
jih lahko tako v podjetju kot pri posamezniku. Visoka fluktuacija ima neugodne ekonomske učinke. Povezana je
z velikimi stroški, poleg tega pa negativno vpliva na učinkovitost podjetja in s tem tudi na njen razvoj.
Ločimo primarne in sekundarne posledice fluktuacije:
Primarne posledice fluktuacije
Fluktuacija glede na intenzivnost pušča za seboj manjše ali večje število nezasedenih delovnih mest. Pojavi
se pomanjkanje kadrov in v vsaki organizaciji, ki ima dobro organiziran in sistematičen delovni proces, bo
to povzročilo težave:
- pojavila se bodo t.i. ozka grla in kritične točke,
- potrebno bo premeščanje delavcev,
- povečalo se bo nadurno delo,
- pojavile se bodo potrebe po spremembah v tehnološkem postopku in kvalifikacijski strukturi zaposlenih,
- pojavila se bo potreba po povečanju intenzivnosti dela.
Zmanjšan obseg delovne sile povzroča, da morajo delavci za manjši in slabši končni efekt vlagati več energije, za
enak ali celo manjši dohodek morajo delati več (s svojim delom morajo nadomestiti delavca, ki je odšel). Logično
pa temu sledi nezadovoljstvo delavcev in negotovost v delovno mesto. Kadrovnik, ki ima praviloma pregled nad
fluktuacijo in nezasedenimi delovnimi mesti, poskuša čimprej zapolniti vrzel z novim delavcem.
Sekundarne posledice fluktuacije
Vsaka organizacija posluje v skladu s širšimi družbeno ekonomskimi pričakovanji in temu prilagojenimi plani. Gre
torej za realizacijo zastavljenih ciljev, ki jih uresničujejo predvsem delavci. Na doseganje oziroma nedoseganje
zastavljenih ciljev velikokrat in v precejšnji meri vpliva tudi fluktuacija, ki se tako po procesu nastajanja in
delovanja svojih primarnih posledic dokončno aktualizira v zmanjšani finančni in ekonomski učinkovitosti. Vendar
pa je ta dokončnost le navidezna.
Slej kot prej se v tako neuspešni organizaciji pojavi skupina nezadovoljnih delavcev, ki se iz dneva v dan veča.
Osebni dohodki so nizki, socialna varnost in položaj delavcev sta ogrožena, vse manj je izpolnjenih pričakovanj,
vse več je konfliktnih situacij. Že tako slabo situacijo slabša še dejstvo, da kadrovska služba zaradi neugodnega
položaja organizacije ne more privabiti novih delavcev, ki bi zapolnili prazna delovna mesta. Z vsem tem se
pojavlja vse večje število tistih delavcev, ki nameravajo organizacijo v kratkem zapustiti, kar pomeni, da se bo
fluktuacija še povečala.
STROŠKI FLUKTUACIJE ZA PODJETJE
Če podjetje izgubi delavca, ki je bil produktiven, so stroški visoki, in sicer naslednji;
- stroški iskanja novega zaposlenega,
- upad produktivnosti (v času, ko podjetje išče novega zaposlenega, v času, ko se na novo zaposleni delavec uvaja in še ne dela tako hitro kot bi moral, ter upad produktivnosti sodelavca, ki uvaja novega zaposlenega),
- oglaševanje novega prostega delovnega mesta,
- nadomestitev je lahko manj učinkovita v začetnem obdobju,
- čas, ki se ga porabi za razgovore ter uvajanje novo zaposlenega.
Preveri še ostala področja
>>
REZULTAT
Glede na rezultate je kakovost vašega življenja .
Tak rezultat ima % udeleženih v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o kakovosti življenja.
ZELO NIZKA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Na lestvici, ki meri vaše zadovoljstvo s kakovostjo življenja ste dosegli rezultat, ki kaže veliko
nezadovoljstvo z vašim doživljanjem kakovosti življenja. Dobro bi bilo, če bi si naredili načrt katerega
področja se boste najprej lotili. Morda vam manjka odločnosti, energije ali ste preprosto preveč izčrpani.
Ne glede na to, je edina pot iz začaranega kroga ta, da začnete sistematično skrbeti za kakovost vašega
življenja. Če sami ne vidite poti kako naprej, priporočamo da poiščete strokovno pomoč.
REZULTAT
Glede na rezultate je kakovost vašega življenja .
Tak rezultat ima % udeleženih v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o kakovosti življenja.
NIŽJA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Na lestvici, ki meri vaše zadovoljstvo s kakovostjo življenja ste dosegli rezultat, ki spada v območje
nezadovoljstva. Na osebnem in poklicnem področju imate precej rezerve z izboljšanjem vašega počutja in
storilnosti. Na tistih področjih, kjer ste se ocenili najnižje je priložnost za napredek največja.
Običajno nas sicer najbolj skrbi, če se lotimo najbolj problematičnih izzivov, ja pa tam največ možnosti
za narediti korak naprej.
REZULTAT
Glede na rezultate je kakovost vašega življenja .
Tak rezultat ima % udeleženih v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o kakovosti življenja.
SREDNJA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Vaš rezultat na lestvici doživljanja kakovosti življenja je v povprečju. Kaže na to, da se uspešno soočate z
vsakodnevnimi izzivi tako na poklicnem kot osebnem področju. Imate še rezerve pri tem, da svoje zadovoljstvo
dvignete na višji nivo. Na področjih, kjer ste manj zadovoljni bodite bolj aktivni in poskusite s kakšno spremembo.
REZULTAT
Glede na rezultate je kakovost vašega življenja .
Tak rezultat ima % udeleženih v raziskavi.
Graf prikazuje rezultate vseh udeležencev v raziskavi o kakovosti življenja.
VISOKA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Na lestvici splošne kakovosti življenja ste dosegli visok rezultat. To je rezultat, ki kaže na to, da ste s
svojimi odločitvami in izbirami v življenju na pravi poti. Vidi se, da ste polni pozitivne energije, ste
samozavestni in imate pozitivno samopodobo. Vsakodnevne delovne in prostočasne obveznosti opravljate z
navdihom in energijo. V svojo okolico vnašate pozitivno energijo in optimizem.
POZITIVNI VIDIKI POTREBE PO USKLAJEVANJU POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Pomembno je opozoriti, da mnogi avtorji zanemarjajo možnost, da ima lahko potreba po usklajevanju
delovnih in družinskih obveznost tudi pozitivne posledice. Na to pomanjkljivost opozarjajo nekatere
raziskave, ki kažejo, da nekatere osebnostne lastnosti omogočajo pozitiven vpliv ene sfere na drugo.
Udejstvovanje v eni sferi ima lahko pozitivne posledice za posameznikovo udejstvovanje v drugi.
Možno je prenašanje znanj in veščin med sferama, dejavnost v eni sferi lahko posameznika obogati ter pozitivno
vpliva na njegovo samozavest, energičnost, čustveno naravnanost itd., kar se pozitivno odraža tudi v drugi sferi.
Občutek zadovoljstva, varnosti in dostop do virov v eni sferi prav tako pomembno vplivajo na posameznikovo
splošno počutje, ki se odraža tako pri izpolnjevanju družinskih kot tudi delovnih obveznosti in se prenaša iz
ene sfere v drugo.
KAKO USPEŠNO USKLAJEVATI POKLICNO IN DRUŽINSKO ŽIVLJENJE?
V vse več gospodinjstvih imajo zaposleni starši čedalje manj prostega časa. Prav zato je še toliko bolj
pomembno, da se ta čas čim bolje izkoristi in se ga ne namenja delovnim obveznostim. Kako?
-
Aktivno preživljanje prostega časa. Prosti čas naj bo namenjen raznim aktivnostim, ki jih lahko
preživite z družinskimi člani, in ne dodatnemu delu, ki ga nosite iz službe domov. Tako si boste
tudi napolnili baterije in bili na svojem delovnem mestu veliko bolj produktivni.
-
Komunikacija med družinskimi člani. Brez tega preprosto ne gre, sploh če je v družini več članov, ki
imajo polno obveznosti. Zato je pametno, da vsi člani družine povedo kdaj imajo obveznosti in kdaj so
prosti, tako da se lahko načrtuje čas preživet skupaj in ne prihaja do nesporazumov in nesoglasij.
-
Delovno mesto naj bo namenjeno delu. Na delovnem mestu bodite zbrani ter dajte vse od sebe. Pozitivni
občutki ob uspehih vam bodo dali dodaten zagon ter vam omogočili prijetno počutje v delovnem času.
Enako velja za dobre odnose s sodelavci. Pozitivna energija se bo odražala tudi v družinskem življenju,
saj v službi ne boste doživljali prevelikega stresa.
SOCIALNA POLITIKA
Tako evropska kot slovenska socialna politika in delovna zakonodaja ponujata čedalje solidnejšo podlago za
usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti zaposlenih. Predlagana priporočila in uredbe ciljajo ne le
na večjo zaščito pravic nosečnic in mladih staršev, temveč si prizadevajo tudi za čim bolj uravnotežene
možnosti usklajevanja konflikta delo-dom, ki bi pripomogle k enakopravnejši delitvi delovnih in družinskih
obveznosti med spoloma (npr. neprenosljiva pravica do očetovskega dopusta).
Temeljne socialne politike, ki neposredno vplivajo na usklajevanje med poklicnim in družinskim življenjem, so
- politike v zvezi z otroškim varstvom,
- plačan materinski in očetovski dopust,
- nadomestila za odsotnost z dela v primeru bolezni otroka.
Te politike se izkazujejo na ravni poročil in vodil Združenih narodov in Evropske unije, na ravni zakonodaje in
uredb posameznih držav ter na ravni politik posameznih podjetij in organizacij.
Preveri še ostala področja
>>
